nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(56) Glej ekstatičen in melodramatičen utopizem Lee Vergine v Il corpo come linguaggio (La "body-art" e storie simili), prev. Henry Martin, Giampaolo Prearo Editore, Milano, 1974; o tekstu Lee Vergine razpravljam pozneje.
(57) Glej, na primer, "Re-Viewing Modernist Criticism" Mary Kelly, zlasti str. 95. Če je bilo v 60. letih za številne ameriške umetnike izjemno pomembno delo Merleau-Pontyja (tudi za tiste, ki so se ukvarjali z body artom, kot sta Robert Morris in Vito Acconci), je od 70. let naprej umetnostni diskurz pri svojem hitenju proti lakanovski psihoanalizi (pogosto, čeprav zagotovo ne v primeru Kellyjeve, prek sekundarnih modelov iz filma in literarne teorije) Merleau-Pontyja bolj ali manj obšel. Poleg pisanja in umetniškega delovanja Mary Kelly je bila ključna sila pri odvračanju od telesa psihoanalitična kritika Laure Mulvey z naslovom "Visual Pleasure and Narrative Cinema" (prvič objavljena leta 1975 v Screenu), ki je
obravnavala objektizacijo žensk v hollywoodskih filmih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani