nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Takšna praksa ne projicira imanence na drugega, raje zaobseže meso (toda kot umeščeno v svet in intersubjektivno določeno, in ne nekako "esencialno" ali v sebi transcendentno). Sobchackova navaja Davida Levina, ki o mesu pravi, da je "elementarna matrica, tekstura, polje razsežnostnosti našega bitja: ta 'medij' , v katerega globinah subjekt in objekt (...) zrcalita (...) drug drugega" v razmerju do reverzibilnosti. (708) Medtem ko bi o zgodnejših feministkah, kot sta Wilkejeva in Schneemannova, lahko dejali, da so prepoznale svojo objektivizacijo v razmerju do sveta in da so jo skušale sprevreči v subjektiviteto (ali z zavzetjem subjektivne drže vsaj izboljšati njene učinke), želim za konec omeniti, da novejše v telo usmerjene prakse razširijo ta radikalni projekt tako, da se vse bolj zavedamo svojega stanja hkratne intersubjektivitete in interobjektivitete, pri čemer je druga razumljena kot "struktura vpetosti v materialnost stvari, v kateri v
skrajno tehnologiziranem svetu prepoznamo to, kar subjektivno čutimo kot objektivno utelešeno"(709).
Takšno prepoznanje nas prisili, da se ne doživljamo kot zgolj umeščeni v svet, temveč tudi kot pripadni svetu, s tem pa tudi kot njegovi dolžniki: kot v celoti kontingentna telesa / jaze, ki so odgovorna za učinke svojega vedenja in zaznavanja na druge, in ki se zavedajo drugih subjektov in objektov v svetu. (710) To tehnofenomenološko razumevanje telesa / jaza je globoko socializirano in politizirano.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani