nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Če Aguilarjeva in Harris množita svoj videz onkraj berljivosti in s presečiščnostjo dodatno zapletata običajno singularizirane "kategorije" identitete, je Orlan dobesedno pohabila in preoblikovala svoj zunanji videz. Njeno razvpito delo Pričujočnost (Omnipresence, 1993) prikazuje, kako ji kirurgi zarežejo v meso, ga dobesedno dvignejo z obraznih mišic in preoblikujejo njegove poteze v skladu z zahodnimi ideali ženske lepote. (664) Orlan s takšnimi dejanji, potekajočimi v skrbno pripravljenih operacijskih dvoranah - ona je budna, vendar omrtvičena z lokalnim anestetikom, prek videoprojekcije in satelitskega releja pa na ogled po vsem svetu -, proizvaja telo trpljenja, ki je, kot je zapisala Parveen Adams, "v gledalcu, če že ne v pacientki". Orlan tako udejanja reverzibilnost jaza in drugega, o kateri tako zgovorno teoretizira fenomenologija. (665) S tem ko se Orlan uprizarja (in dobesedno preureja svoje telo / jaz) s tehnologijami reprezentacije in z
medicinsko tehnologijo, obenem proizvaja sebe kot posthumano: doživljanje njenega telesa / jaza (tako pri njej kot pri gledalcih) poteka skozi tehnologijo.
S tem ko si da Orlan oluščiti kožo s "telesa", postrga tudi ideološke predpostavke, ki podpirajo pojmovanje kartezijanskega subjekta (da je subjekt čista notranjost, telo pa zgolj posoda, ki jo je mogoče transcendirati z mislijo), in predpostavko, po kateri je subjekt mogoče opredeliti na osnovi fiziognomije (prevladujočo na prelomu stoletja). (666) Subjekt Orlan ni preprosto berljiv kot "obraz" (kajti po psihologiji plastične kirurgije se Orlanin obraz na osnovi njenih želja preobraža v različne videze), niti ne more transcendirati okrutne, krvave tamkajšnjosti svojega telesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani