nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Wilkejin diptih Ugovarjam: Spomini dajalke sladkorja (I Object: Memoirs of a Sugargiver, 1977) je zgled njene strateške rabe narcizma, ki naj preobrne in odpre konvencionalno enačenje ženskega telesa z zavrženo in v osnovi objektizirano ljubeznijo do sebe. Wilkejeva oponaša položaj grotesknega golega ženskega telesa iz dela Marcela Duchampa Étant donnés (1946); dvakrat pozira, leže na hrbtu, na grobi skali, na podobah je enkrat fotografirana od zgoraj in enkrat od spodaj. (525) Če Duchampov akt (z grozljivo zarezo na mestu, kjer bi morale biti genitalije) silovito privlači in sočasno odbija nelagodni pogled kukajočega gledalca (ki je prisiljen namestiti oči pred luknje, zvrtane v lesena vrata pred golo žensko), se Wilkejeva razkazuje odprto in prostovoljno, odstrani oviro (vrata) in spodbuja pogled k prostemu gibanju po njenem fotografiranem telesu. (526)
Wilkejeva je potemtakem "jaz", subjekt / izdelovalka podob, a tudi "objekt"
pogleda; razglaša nasprotovanje ("Ugovarjam ...") togemu pojmovanju pogleda znotraj takratnega feminizma in tudi pogleda samega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani