nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Nič se ne more ponuditi gledalcu kot vnaprej sestavljeno; niti nimamo opraviti z gledalcem, ki je sprva prazen in se nato odpre objektu. Prej bi lahko dejali, da obstaja "nekaj, čemur se lahko najbolj približamo tako, da ga potipamo s pogledom; to so stvari, o katerih ne moremo sanjati, da bi jih lahko videli povsem gole, saj jih ravno pogled ovija, odeva s svojim mesom". Nato Merleau-Ponty zastavi vprašanje: "Kako to, da jih medtem pušča, kjer so, kako da se nam zdi, da naše videnje teh stvari izhaja iz njih in da je vidna bit zanje le degradacija njihove eminentne biti?"(504) Wilkejeva se v Gestah in v Kaj to predstavlja odstre, da bi tako vpletla naš pogled v vzpostavljanje sebe kot "mesa", toda hkrati s tem zaplete naše nagibanje k temu, da se vsakič, ko začutimo, da smo gledani, vržemo v čisto imanenco. (505) Vsekakor je njeno meso tisto, ki me gleda, ko skušam razvozlati njegov pomen (kaj mi "govori" s svojim zvijanjem in razkazovanjem odprtin).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani