nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(...) Samo še enkrat, prosim, pomagaj mi (...) samo še enkrat (...) potem se bom spremenil (...) videla boš."(496) Acconci se vnovič uprizori tako, da se obenem odpre drugačnosti in razkrije strukture, s katerimi heteroseksualni moški subjekti poskušajo vključiti (ženskega) drugega in tako s tem, kar smo v prejšnjem poglavju poimenovali za nekakšno idiopatsko identifikacijo, razpršiti njegovo grožnjo. Čeprav Acconci razkrije svojo kontingentnost (patetično nezmožnost, da bi se posebej in ločen projiciral v svet brez Dillonove), v njeni odsotnosti govori tudi Dillonovi, za Dillonovo in o Dillonovi. Uprizarja sebe, ločenega od nje, da bi zdaj, ko je ni več, znova dosegel koherenco (in pri tem enako očitno uprizarja spodletelost tega početja).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani