nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
(...) Gledalec utegne čutiti, kot da pada v zame najpomembnejšo osebo."(422)
Učinki ambivalence Acconcijevega pristopa - uprizarjanja intersubjektivnosti kot negotove moškosti - postanejo vidni s primerjavo Nanašanja in Območja transferja z "Deli o razmerju" moško-ženskega umetniškega tima - Marine Abramović in Uweja Laysiepena (znanih kot Ulay / Abramović) - ki sta svoja dela snovala in izvajala kot enakovredna partnerja. (423) Če se Acconci uprizarja kot agresor, ki skuša zapeljati, se projicirati ali telesno manipulirati žensko in / ali člana občinstva (v Brskanju in Območju transferja), Abramovićeva in Ulay ustvarjata (natančneje, soustvarjata) v celoti simetrične performanse, ki so toliko bolj osupljivi zaradi načinov, ki - kljub prizadevanju umetnikov, da bi presegla spol - dosežejo, da je moč vselej neuravnotežena. V Razmerju v prostoru (Relation in Space, 1976) se celo uro zaletavata z golima telesoma: "Dve telesi se v velikem, praznem
prostoru z veliko hitrostjo frontalno dotikata."(424) V Nedoločljivostih (Imponderabilia, 1977) gola, z obrazoma, obrnjenima drug proti drugemu, stojita v veži Mestne umetnostne galerije v Bologni; gledalce prisilita, da se pri vstopanju zrinejo mimo njiju ter se odločijo, proti kateremu od umetnikov se bodo pri tem obrnili. (425)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani