nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Acconcijevi body art projekti nas spodbujajo k raziskovanju dinamike, s katero normativna moškost zahteva izgon drugačnosti, da bi ohranila svoje mitično polaščanje koherentne popolnosti in pooblastil. Acconcijeva notranje intersubjektivna dela (tista, ki v prvotni izvedbi vsebujejo drugega) namigujejo, da prav ta potreba po nenehnem uprizarjanju moškosti - ponavljajoče se vnovično uprizarjanje njenih meja, ki naj izločijo tisto, kar ni ona ne priča toliko o njeni koherenci kot o popolni soodvisnosti z drugačnostjo, ki jo skuša izključiti; obenem je prav to nenehno ponavljanje spolnih norm pri takšnem uprizarjanju moškosti zlahka mogoče izkusiti (kot je priznal Acconci) kot regresivno rekonstituiranje svojega falocentričnega privilegija, značilnega za moškega umetnika. (413)
Toda pri pregledovanju več Acconcijevih najbolj nasilno intersubjektivnih in seksualiziranih del postane enako jasno, da njegova obsesivna potreba, da bi se projiciral v
ženskost, nikakor preprosto ne premesti moškosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani