nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Tudi antropomorfizem minimalističnega kipa - njegova očitna privlačnost za gledalčevo telo*** je tisto ("teatralno"), kar ogroža sklepe modernistične kritike: kajti želeno gledalčevo telo (ki ga minimalistični objekt v naravni velikosti obravnava kot telo / subjekt) uniči utvaro o mojstrstvu, ki jo Fried želi ohraniti z "nezainteresiranim" pristopom k umetninam. (339)
Tako kot je bohotnost Wagnerjevih oper, ki je ugajala množicam, navdihnila Nietzscheja, da je dosegel neslutene ravni mizoginističnega zavračanja, tako so (ironično) kovinske police Donalda Judda in Roberta Morrisa, a tudi njune teorije o minimalistični obliki pripeljale Frieda do izbruhov umetnostnokritiške zaskrbljenosti in potrebe po ohranjanju "avtentične umetnosti" z izključitvijo (feminizirajoče) teatralnosti. Nemi "antropomorfizem" Morrisovega togega, monumentalnega dela Brez naslova (L-žarki) (Untitled (L-beams)) iz leta 1965, je, postavljeno naravnost na tla, spodbujalo
gledalca h kroženju okrog oblik, ne da bi uprizorilo reprezentacijske ali pripovedne učinke, značilne za modernistično in predmodernistično kiparstvo, s tem pa je oblikovalo gledalsko razmerje, ki je obsegalo, kot je dejal Morris, "celotno situacijo" dela, s (Friedova opazka) "telesom opazujočega" vred. (340) Takšno razmerje je bilo skrajno fenomenološko in je torej presegalo dvorazsežno logiko modernističnega formalizma ter njegovo predpostavko o poenotenem interpretativnem subjektu, povezanim z v celoti dostopnim objektom. (341)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani