nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Šele nastop stoicizma, točneje, empirizma pasivne sinteze v zgodnji stoiške misli, predstavlja točko, kjer se v zgodovini filozofije začenja konec platonizma, se pravi točko, kjer se podtalna dejavnost simulakrov začne dvigati na površje stvari in teles: stoicizem je sofistika, ki se je začela otresati bremena platonizma, s tem ko je s teorijo netelesnih atributov iz teles izvabila tok postajanja.
Če je torej svet platonizma še nesprevrnjeni svet, kolikor kratki stik idej v njem ni reprezentiran drugače kot motnja, kot nelegitimni, neprimerni, nedostojni pogled s strani, pa je svet stoicizma že sprevrnjeni svet, svet simulacije, kjer med legitimnim, nelegitimnim, primernim in neprimernim, dostojnim in nedostojnim ni razlike. Zdi se, da med obema vlada neko nerazmerje, neka časova past, v kateri med "še ne" in "vselej že" ni nobenega prostora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani