nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Čas kot notranji čas trajanja dejanj se ne uklanja merjenemu času dogodkov, temveč je nekakšen nečasovni čas, določen s tokom, ki je časovni le še navidez, saj svoja določila jemlje iz horizonta nekega nefizičnega delovanja, kot je dejanje. Je čisti čas notranjih določil, ki se porajajo iz sebe in diktirajo običajnemu času dogodkov svoje pogoje; šele tedaj dogodki, katerih usoda je zapečatena, postanejo prava dogodkovnost, izmuzljiva povrhnjica teles, ki pa vendarle zadeva telesa, je med telesi.
Če je torej prostor netelesna meja raztezanja teles in če je čas prazni čas dogodkov-dejanj, ne čudi, če so stoiki netelesnima prostoru in času postavili ob bok še kategorijo praznega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani