nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Čas v pomenu sedanjega časa, se pravi ločen od preteklosti in prihodnosti, je dojet kot neka iluzija; postavljen je v prazno mišljenje kot ostale netelesnosti; to med drugim dokazuje Hrizipova pripomba, da je čas mogoče dodeliti le glagolom, se pravi nosilcem netelesnih atributov. Toda netelesnost časa ne preprečuje, da bi dejanja oziroma dogodki, ki so se zgodili ali se še bodo, ne obstajali: njihov obstoj zagotavlja sama usoda, ki določa odvijanje življenja teles, ki je edino dejansko. Telesa in vse, kar je določeno z usodo, obstaja povsem ločeno od tega, kakšne vrste atribut je sedanji čas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani