nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Paradoks tega razreza je v tem, da ploskve niso ne enake niti neenake: če bi bile enake, potem bi imeli opravka z valjem, če pa bi bile neenake, potem bi bila površina stožca nazobčana, ne pa ravna, kakršna je v resnici. Iz tega je mogoče sklepati, da so lastnosti (poión) povržene kriteriju podobnosti oziroma identitete: ker površina geometrijskih likov ni ne podobna ne nepodobna, ne more biti neka dejanska lastnost, oziroma sploh ne more biti neko bivajoče. Neposredni konceptualni okvir tega kriterija, komentira Bréhier, moramo poiskati v stoiškem razlikovanju med poión in poiótes: prvi pokriva več pomenov in označuje najprej prehodne in stalne lastnosti, nato stanja ter naposled dovršene, popolnoma stalne, neminljive lastnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani