nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Ker teorija v Anti-Ojdipu med navidezne in prave razlike ni uspela postaviti pregrade videza tako, da bi ta nedvoumno razločevala med enimi in drugimi, je izgubila sleherni kriterij razločevanja, s tem pa tudi možnost, da bi artikulirala prehod od enih k drugim. Nič čudnega torej, če odsotnost kriterija naposled doleti tudi samo interpretacijo, oziroma, če tudi metodi Deleuza in Guattarija preti, da se bo izkazala za nek nebrzdani, brezglavi, neusmerjeni interpretativni delirij. Od tod lahko pojasnimo vtis, ki spremlja branje Anti-Ojdipa, da namreč pisanje vso moč črpa iz ojdipske strukture in njenega zanikanja, se pravi iz ideje izključujoče in vključujoče disjunkcije, ki brez smeri napotevata druga na drugo in se naposled ujameta v nek čisti dualizem, se pravi v zrcalno razmerje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani