nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Za izključujočo disjunkcijo tega ne moremo trditi, saj je njen univerzum potencialno skrčen na sama člena disjunkcije, prav tako pa iz univerzuma izpade tudi vmesno polje oziroma presek obeh.
Zdaj lahko razumemo, kaj pomeni transformacija pasivne sinteze disjunkcije v izključujočo disjunkcijo: če lahko za prvo relacijo rečemo, da v njej nediferencirano polje onstran para in nediferencirano polje znotraj para komunicirata med seboj in da je ta komunikacija pogoj možnosti novih parjenj, potem za drugo velja, da imamo v njej opraviti zgolj z nekim mankom, ki je določen kot presek obeh členov. Prav ta prehod označujeta Guattari in Deleuze kot transcendentno rabo, ki nediferencirano polje vpisa spremeni v neko specifično strukturo, strukturo manka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani