nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Iz tega sledi, da je vključujoča disjunkcija odprta in nekomplementarna relacija: odprta zato, ker v nekem univerzumu dopušča obstoj morebitnih novih resničnih členov, kar pomeni, da lahko njeno vez z njimi vselej podaljšamo, ne da bi spremenili resničnost vezi (ali . . . ali . . . ali . . . itn.); nekomplementarna zato, ker v primeru, ko sta resnična oba člena disjunkcije, med njima ni več možna komplementarna določitev, kar seveda velja tudi za vse nove pridružene člene, ki so resnični. Nasprotno pa je izključujoča disjunkcija zaprta in komplementarna relacija: kot pove že njen naziv, v nekem univerzumu dopušča obstoj enega samega resničnega člena, zato jo je mogoče razširiti le tako, da ji dodajamo neresnične člene; oba njena člena sta z relacijo določena komplementarno, saj je mogoče vsakemu členu enoznačno prirediti komplementarno množico, ki jo sestavlja presek druge in preseka obeh. Ker je vključujoča disjunkcija odprta in nekomplementarna, sta,
če smemo tako reči, že v njeni definiciji potencialno navzoča nek neprazni univerzum in neko vmesno polje med členi, ki pripada obema na tak način, da ju v tem polju ni mogoče razločiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani