nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
Vprašanje o mednarodnem sodelovanju ni vprašanje o drugih, tj. o tem, kako nas drugi gledajo in razumejo, marveč o nas samih, o tem, kako vidimo in razumemo sami sebe in o tem, kako sami sebe predstavljamo navzven; je vprašanje o naših izborih, strategijah, znanstveni politiki, o v veliki meri avtoreferencialno in endogamno strukturiranem kulturnem in znanstvenem kapitalu, v marsičem utemeljenem na nereflektirani polpretekli zgodovini naše znanosti; predvsem pa gre za vprašanje o obvladovanju in prodornosti našega znanstvenega diskurza. Ne glede na to, ali se strinjamo z delom in usmeritvijo lacanovske šole na Slovenskem, pa moramo ugotoviti, da gre tudi za vprašanje naše nesamozavesti. Če se japonski raziskovalec uči slovenskega jezika, da bi v izvirniku bral dela Slavoja Žižka, se ni bati niti ogroženosti jezika niti marsikdaj kolonialnega razumevanja, ki ga prenekateri zahodni znanstvenik goji do »vzhodnjakov« (prim. Fikfak 2001).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani