nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
Rad bi videl, da mi kdo od zagovornikov takšne odcepitve »slovenske umetnosti« od »evropske umetnosti« argumentirano pojasni, kdaj v svoji zgodovini Slovenci nismo obenem ‐ hočeš nočeš ‐ bili tudi Evropejci in kdaj naša kultura ni bila v celoti vpeta v zahodnoevropski civilizacijski krog in sistem vrednot. Konec koncev prav likovna umetnost stare celine ni le italijanska, francoska, španska, nemška, poljska, češka, slovaška, madžarska, avstrijska ali hrvaška, ampak je obenem tudi skupna, evropska; torej ne nazadnje v nekem smislu prav tako tudi »slovenska«.
Prepričan sem, da je zato likovno dediščino vseh starejših obdobij na Slovenskem mogoče znanstvenokritično ovrednotiti le kot integralni del skupne evropske umetnostne ustvarjalnosti; šele v tem okviru se namreč lahko pokažejo tudi njene resnične (in ne le namišljene) posebnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani