nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
Nasprotno, če bo in kjer bo do tega prišlo, bo družba izgubila poetiko človekove eksistence in ljudje, ki bodo živeli znotraj te družbe, bodo hlastali po samem bistvu življenja, ki jim ga »profitni centri« ne bodo znali in mogli ponuditi. Zaradi vsega tega menim, da bi slovenska humanistika morala graditi na poglobljenem analitičnem in argumentativnem znanju (ki ga je kot del srednjeevropskega razmišljanja vedno imela), hkrati pa bi morala biti sposobna to znanje vključiti v debate, ki zadevajo širšo javnost, tako strokovno kot poljudno, tako domačo kot tujo.[10] To pa zato, ker se sicer mnogi, bodisi v stereotipe bodisi v modne trende ujeti priložnostni pisci posvečajo površni analizi aktualnih problemov, kjer pomešajo moralne argumente z nepreverjenimi podatki ter osebne poglede z dvomljivimi in enostranskimi interpretacijami. Humanistika ne deluje po neki linearni premici evolucionizma, zato je ne moremo meriti po modnih ali športnih merilih, pač pa
po globini in širini idej, po stimulativnosti misli, aktualnosti za družbo ter razlaganju in reševanju socialnih in kulturnih problemov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani