nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
Humanistične in družboslovne vede so najmočnejše tam, kjer so tehnične in naravoslovne vede najšibkejše. Humanistika in družboslovje, kot pravi Bent Flyvbjerg v knjigi Making Social Science Matter: Why Social Inquiry Fails and How it Can Succeed Again, nista veliko prispevala k razlagalnim in preroškim teorijam, tako kot niso tehnične in naravoslovne vede prispevale k refleksivnim analizam vrednot in interesov, ki so temelj za miselno odprtost in presvetljen politični, ekonomski in kulturni razvoj v vsaki družbi (2001: 3). Flyvbjerg nadalje razmišlja, da se družboslovje in humanistika poskušata preveč uvrščati bodisi na analitično znanstveno področje (episteme, epistemologija) bodisi na tehnično področje (techne, tehnologija), namesto da bi sledili Aristotelovemu konceptu phronesis (praktična modrost, preudarnost, razsodnost) in mu dodali odnose moči (ibid.: 2, 3, 57).[9] V tovrstnem konceptu je instrumentalna racionalnost
uravnovešena z vrednostno racionalnostjo, ki vključuje ovrednotenje in posamezne kontekste.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani