nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
Večina ljudi v takem okolju vrednoti delo (tudi raziskovalno) po finančnem dobičku, ki ga prinaša, po neposrednih takojšnjih koristih za družbo in gospodarstvo, po konkretni uporabnosti, ki jo v stroki vidi za lastno osebo (cenjeni so npr. poklic zdravnika, veterinarja, ekonomista, gradbenika, arhitekta ipd.). Dobrine raziskovalnega dela, ki niso materialno in uporabno merljive ‐ taka pa je večina raziskav na področju humanistike ‐ na vrednostni lestvici strok v sodobni družbi kotirajo precej nizko, njihovi nosilci pa tudi ne dosegajo posebnega družbenega ugleda.
In vendar imajo humanistične raziskave svojo vrednost za človeka: širijo njegovo obzorje duha, osveščajo ga o svetu in njem samem, služijo nacionalnemu interesu, krepijo narodno samobitnost, samozavest in razpoznavnost narodnostne skupnosti navzven ter omogočajo njeno soočenje z drugimi tovrstnimi skupnostmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani