nova beseda
iz Slovenije
Ur. Oto Luthar et al.: Za odprto znanost, Založba ZRC 2004, poved v sobesedilu:
V zadnjih letih so v razmahu razmišljanja o humanistiki, njeni vlogi v sodobni družbi in o možnih strukturah, ki bi zagotavljale tako obstoj njenih ved kot tudi njihovo civilizacijsko, kulturno, strokovno, znanstveno in izobraževalno poslanstvo, se odzivale na potrebe, zahteve časa in spreminjajoče se življenjske pogoje. Nanašanje na samega sebe, samoreferenčnost, ki je pečat post- ali že postpostmoderne dobe, je zajelo tudi visokošolsko sfero ‐ izobraževalno in raziskovalno ‐ in nakazuje njeno krizo. Kriza je sicer tako rekoč bit znanstvenoraziskovalnega delovanja, saj je dvom sestavni del »kritične« misli, ki bi jo morale gojiti univerze in inštituti ‐ vsekakor pa humanistični, toda kriza, ki jo imam v mislih, zaznamuje zavest o postopni obrobnosti, izrinjenosti, usihanju pomena in ugleda ustanov po celi Evropi v zadnjem desetletju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani