nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Po drugi strani je prepričan, da je treba vsako podobo in vsako idejo razgraditi do atoma in iz trušča zaznavnih stvari razločiti njihove osnovne elemente. Vse kaže, da se je zavedal, da na ta način lahko hitro zanemarimo posameznika in njegovo vlogo v prostoru in času, toda podobno kot biolog, ki pri preučevanju različnih oblik življenja ne more potegniti črte med posameznikom in kolonijo, po njegovem mnenju tudi zgodovinar človeka ne more misliti izven skupin, institucij in držav.
Preden nadaljujemo z reprodukcijo njegovih misli, kaže poudariti, da Johan Huizinga sodi v družbo tistih nizozemskih, belgijskih in švicarskih zgodovinarjev (Jakob Burckhard, Henri Pirenne, Pieter Geyl in Werner Kaegi), ki so v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja največ prispevali k razvoju kulturne zgodovine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani