nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Njegov cilj pa je kakršna koli že sreča, morda ne njegova lastna, pogosto pa sreča ljudstva ali sreča človeštva v celoto; pred resignacijo beži nazaj in uporablja zgodovino kot sredstvo proti resignaciji. Večinoma se mu ne obeta nagrada, razen nemara slava, se pravi, pravica do častnega mesta v templju zgodovine, kjer bo lahko zopet sam tistim, ki prihajajo za njim, učitelj, tolažnik in "opominjalec". Njegova zapoved se namreč glasi: to, kar je bilo nekoč zmožno, da pojem »človeka« razpne dlje in da ga še lepše izpolni, to mora biti tudi večno navzoče, da bi večno zmožno za kaj takega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani