nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Nad cerkvenim zgodovinarjem se moramo pritožiti, kakor smo se že nad njegovim političnim kolegom obrtnikom, da svoje raziskave usmerja raje na zunanje mehanizme, zgolj na lupine in površinske pojave predmeta, ne pa na predmet sam: kakor da bi bila cerkev v škofiji, v ekumenskih zborih in kardinalskih konklavah, ne pa v srcih verujočih ljudi; v njihovih korakih in besedah, ki jih cerkev navdihuje, naj bi zgodovinarji iskali njene glavne manifestacije in se prepričali o njenem napredku ali zatonu. Zgodovina cerkve je prav tako zgodovina nevidne cerkve kakor zgodovina vidne cerkve; če zadnjo ločimo od prve, ostane le prazna stavba; morda pozlačena in ovešena s starimi votivnimi darili, a vendarle neuporabna in celo kužno nečista; pisati njeno zgodovino je manj pomembno kakor pospešiti njen propad.
Manj ambiciozne so zgodovine, ki obravnavajo posebna ločena področja človeškega delovanja: znanosti, praktične umetnosti, institucije in
podobno; področja, s katerimi ne zaobjamemo vseh človekovih prizadevanj in življenjskih oblik; a četudi je vsako področje še zmerom povezano z vsemi drugimi, se lahko duh vsakega, ali pa vsaj njegovi materialni rezultati, do neke mere razvijajo brez tesnega stika z drugimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani