nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
A naj nam bo dopuščeno, da bolj in bolj raziskujemo preteklost; naj jo vsi ljudje raziskujejo kakor resnični vodnjak znanja; le v njeni svetlobi, s katero si zavestno ali nezavedno pomagamo, lahko pojasnjujemo sedanjost in prihodnost ali o njiju vsaj ugibamo. Zakaj nič za to, če je celotni pomen za nas nedoumljiv; v tem zapletenem rokopisu, ki ga prikrivajo nerazvezljivo prepletene in neprepoznavne pismenke ‐ ki je pravzaprav palimpsest, kamor so nekdaj zapisali prerokbo, ki jo nejasno še lahko zaslutimo, ‒ lahko vseeno razločimo kako črko, kako besedo; in če že ne moremo sestaviti celotne filozofije, pa lahko vseeno tukaj ali tam uganemo kako razumljivo navodilo, ki je na voljo v praksi; pri tem pa se moramo dobro zavedati, da smo razvozlali le majhen košček; da je treba še veliko pojasniti; da je zgodovina zares preroški rokopis in da je noben človek ne more v celoti interpretirati.
A umetnika v zgodovini lahko ločimo od obrtnika v
zgodovini; tudi tukaj, kakor na vseh drugih področjih, so namreč umetniki in obrtniki; so taki, ki mehanično delajo na nekem omejenem področju, ne vidijo celote in niti ne čutijo, da celota obstaja; in so taki, ki celo najskromnejše področje izoblikujejo in povzdignejo z idejo celote in ki navadno vedo, da je del mogoče zares ugledati le v okviru celote.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani