nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Takšna premišljevanja res ne bi bila kaj dosti koristna, če nas ne bi učila previdnosti in spoštljive ponižnosti pri naših zgodovinskih raziskavah, temveč bi jim le odvzela ugled ali nas odvrnila od neumornega raziskovalnega dela. A naj nam bo dopuščeno, da bolj in bolj raziskujemo preteklost; naj jo vsi ljudje raziskujejo kakor resnični vodnjak znanja; le v njeni svetlobi, s katero si zavestno ali nezavedno pomagamo, lahko pojasnjujemo sedanjost in prihodnost ali o njiju vsaj ugibamo. Zakaj nič za to, če je celotni pomen za nas nedoumljiv; v tem zapletenem rokopisu, ki ga prikrivajo nerazvezljivo prepletene in neprepoznavne pismenke ‐ ki je pravzaprav palimpsest, kamor so nekdaj zapisali prerokbo, ki jo nejasno še lahko zaslutimo, ‒ lahko vseeno razločimo kako črko, kako besedo; in če že ne moremo sestaviti celotne filozofije, pa lahko vseeno tukaj ali tam uganemo kako razumljivo navodilo, ki je na voljo v praksi; pri tem pa se moramo
dobro zavedati, da smo razvozlali le majhen košček; da je treba še veliko pojasniti; da je zgodovina zares preroški rokopis in da je noben človek ne more v celoti interpretirati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani