nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Sama zgodovina v ožjem smislu ‐ in v edini uporabni obliki ‐, se pravi, tisti del zgodovine, ki obravnava sijajna dejanja, je v vseh modernih kakor tudi v starih časih sodil med najodličnejše umetnosti in nemara nikoli pa morda ni bil bolj cenjen, kakor je dandanes. Kajti privlačnost zgodovine je bila nekdaj predvsem v zadovoljevanju naše obče strasti po čudežnem in neznanem; medtem ko je tedaj zgodovini pripadala naloga potujočega pevca ali pripovedovalca, je danes za nameček tudi učiteljica, ki hoče poučevati z razveseljevanjem. Tukaj se ne bomo spraševali, če ni morda z veličastjem te občudovanja vredne postave prevzela nekaj njene strogosti in hladnosti; če ob Humovi in Robertsonovi logični zgoščenosti ni nemara uplahnila Herodotova ali Froissarteva lahkotna milina in vesela slikovita prisrčnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani