nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Tiste praske, na katere se Clarendon tako pikolovsko obeša, bi opisali pronicljivo in jedrnato, kakor bi to storil Tukidid, saj so zgolj vezni členi. V predstavitvi bi morale najti mesto tudi tedanje velike značilnosti: žar lojalnosti pri sijajnem angleškem nižjem plemstvu, divja samopašnost preklinjajoče, kockarske in pijanske svojati, ki je s svojimi izpadi sramotila kraljevo stvar; strogost prezbiterijanskih sabatov v mestu, čudaštvo neodvisnih pridigarjev v vojaškem taboru; toga noša, strog izraz, drobnjakarska tankovestnost, spakljivi naglas, nesmiselna imena in rekla, ki so bili značilni za puritance; srčnost, razumnost in javni duh, ki so tleli pod temi neprivlačnimi preoblekami; sanje besnečega človeka pete monarhije; komajda kaj manj divje sanje filozofskega republikanca ... ‐ vse to bi naredilo pripoved natančnejšo in bolj pretresljivo.
Poduk tako napisane zgodovine bi bil živ in praktičen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani