nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Najbolj tipični predstavnik literarnega zgodovinopisja je bil gotovo Macaulay, človek, ki je za zgodovino uporabil eno najlepših prispodob; spominjala ga je na potovanje v tuje kraje. Seveda je tudi on razmišljal o koristih, ki jih njegovi državi pri napovedovanju bodočih političnih dogodkov lahko nudi zaupno domača zgodovina narodov, toda njegova poglavja o politični zgodovini še zdaleč ne dosegajo tistih, ki jih je posvetil razvoju »uporabnih in dekorativnih umetnostih«, vzponu verskih sekt, spremembam literarnega okusa, zapisom o navadah različnih generacij [...], o revolucionarnih dogodkih, ki so pretresali modo, vplivali na oblikovanje pohištva ter narekovali način prehrane in zabave.
Podobno kot zanemarjanje vsakdanjih stvari in običajev ljudi v preteklosti, ga je prizadevalo tudi »grozljivo zanemarjanje pripovedne umetnosti, umetnosti vzbujanja naklonjenosti in predstavljanja slik v (bralčevi) domišljiji«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani