nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Sicer pa je Bossuet prepričan, da Civitas Dei in Civitatas Terrena tečeta vzporedno oziroma »imata ... eno in isto pot«.[932] Še več, zdi se mu, da je od odnosa med historia sacra in historia profana odvisen pomen celotnega toka zgodovine. Zgodovina »izbranega ljudstva« je po njegovem mnenju najjasnejša manifestacija božje previdnosti, previdnosti, ki je med drugim poskrbela tudi za Pax Romana, rojstvo Jezusa Kristusa in širitev evangelija.[933] Po Bossuetevem mnenju posvetna cesarstva nezavedno služijo veri in skrbijo za ohranitev cerkve. Točneje, cerkev vidi kot novo »cesarstvo očeta in sina, cesarstvo, ki bo ostalo med ruševinami vseh drugih, in edino, ki mu je obljubljena večnost«.[934] Božja previdnost potemtakem skrbi za vse, tudi za potek dogodkov, ki jih neduhovne oči vidijo kot zmes naključij in usod.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani