nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Podobno kot dela Brunija, Bionda, Valle in Poliziana so tudi kronike Villanija, Datija, Sanuda ter pomebni deli Guiccardinija in Machiavellija vplivali na razvoj zgodovinopisja v preostali Evropi. Lokalne kronike so temu vplivu dodale še nacionalno noto in pripomogle k oblikovanju vsakokratnih nacionalnih zgodovin, napisanih v nacionalnem in ne v nekem »univerzalnem jeziku, ki je nekoč osvojil Galijo«.[927] Francozom, ki nikakor niso hoteli pozabiti rimske zasedbe francoskih dežel in so tudi zato nenehno poudarjali pomen pisanja zgodovine v francoščini, so sledili Angleži ‐ s to razliko, da so v poznem 16. stoletju na mah prevedli skoraj vsa pomembnejša dela italijanskih zgodovinarjev. Največ vtisa so, kot kaže, nanje naredili prevodi Guiccardinija in njegovo preseganje lokalne zgodovine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani