nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Po drugi strani lahko opazimo, da je podobno kot Petrarka tudi Guiccardini italijansko zgodovino doživljal kot tragedijo, le da se njegova konča s španskim in francoskim vdorom konec 15. stoletja. Nekoliko več optimizma (ali trme) sta pokazala Niccolo Machiavelli, ki v svojem delu Vladar vsakokratnega kneza, vojskovodjo ali kralja nagovarja k branju zgodovine, in beneški kronist Marin Sanudo (1466‐1535), ki je, kljub temu da mu je za las ušla prestižna služba uradnega beneškega zgodovinarja, končal svoje sicer precej kaotično, vendar za kasnejše bralce referenčno delo v petinosemdesetih zvezkih.
Podobno kot dela Brunija, Bionda, Valle in Poliziana so tudi kronike Villanija, Datija, Sanuda ter pomebni deli Guiccardinija in Machiavellija vplivali na razvoj zgodovinopisja v preostali Evropi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani