nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Vzemimo na primer tako imenovane »barbarske zgodovine« štirih avtorjev iz 6., 7. in 8. stoletja: Jordanesa (500‐554), ki je v svoji Getiki opisal zgodnjo zgodovino Gotov; Gregorja iz Toursa (538‐594), avtorja Zgodovine Frankov (Historia Francorum), najpomembnejše zgodnje predstavitve Frankov, ki so v tem času odločilno vplivali na evropsko zgodovino; Bede Častitljivega (672‐735), katerega Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva (Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum) velja za eno najboljših zgodovinskih del srednjega veka, in slednjič, Pavla Diakona (720‐99), benediktinca iz Montecassina, ki v Zgodovini Langobardov (Historia Langobardum) opisuje, kako so Langobardi nasledili Rimljane na Apeninskem polotoku. Vsak od omenjenih avtorjev ima svoj stil interpretacije, vendar vsi skupaj predstavljajo temelj zahodnoevropskega zgodovinopisja.
Podobno je s patrističnimi zgodovinarji Evzebijem, Avguštinom in
Orozijem, zgodovinarji, ki so utemeljili krščansko zgodovinopisje ter opredelili njegove retorične elemente.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani