nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ob tendencah razvoja zgodovinopisja v 4. stoletju se je dejansko pokazala prava vrednost Herodota in Tukidida. Kljub dokazljivo širokemu razvoju zgodovinopisja (za to obdobje se navaja več sto imen) namreč ne bi bila pretirana trditev, da 4. stoletje dejansko pomeni zaton zgodovinopisne proze, ki je resnično oživela šele s Polibijem; čeprav doseže atiška proza v prvi polovici 4. stoletja svoj vrhunec ‐ v Platonovih delih ter Izokratovih in Demostenovih govorih, se začne angažirana, korektna pripovedna zgodovina, še bolj pa sodobna monografija, do nadaljnega čedalje bolj umikati »stranskim« zvrstem: horografiji (lokalni zgodovini), biografiji in geografiji. To pomeni nezadržen padec v kakovosti zgodovinskih del, ki ga lahko pojasnimo s pomanjkanjem »zunanjih dražljajev«, tj. ustrezne politične klime.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani