nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Pregled imenitnih stavb, ki jih je dal Justinijan postaviti do tedaj, je pravzaprav panegirično delo v šestih knjigah, v katerem Prokopij ob opisu veličastnih »Justinijanovih« zgradb tudi nekritično povzdiguje vlogo cesarja. Zaradi pretirano hvalilnega tona, ki mestoma že presega mejo verjetnega (kar pa je morda tudi bil Prokopijev namen), delo nima prave zgodovinske vrednosti, vendar predstavlja dragocen pregled arhitekturnih dosežkov v Bizancu in v drugih mestih bizantinskega cesarstva.
Nazorsko Prokopij še omahuje med starim in novim svetom; čeprav kristjan, se še vedno ni mogel odpovedati nekaterim (poganskim) miselnim vzorcem antike, predvsem konceptu Usode (T;khe), ki ga je med starejšimi zgodovinopisci jasno opredelil Polibij. Prokopij tako sicer verjame v Boga kot najvišje dobro, vendar je nazadnje Usoda tista, ki ljudem vlada in usmerja njihova življenja; ta dvojni sistem »verovanja« jasno izdaja svojevrstno duhovno
krizo izobraženskih krogov v Justinijanovem času.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani