nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Eden od osnovnih pogojev za razvoj te literarne zvrsti je moralo biti na vsak način živahno kulturno in gospodarsko razvito okolje, ki je spodbujalo tudi težnjo po potovanjih in (gospodarskih) stikih s sosednjimi ljudstvi; to okolje je bil prostor jonske Male Azije,[41] od koder tudi izvirajo prvi pisci. Idealen medij za to novo zvrst (in sploh za vse vrste znanstvenega pisanja) je proza; pesniški jezik namreč ni bil več v celoti ustrezen za potrebe znanstvenega pisanja, ki zahteva natančen, predvsem pa abstrakten besednjak. »Muza je torej morala sestopiti s svojega voza in nadaljevati peš,« duhovito ugotavlja L. R. Palmer (1980, str. 143) in opozarja na bliskovit razvoj proze v 6. in 5. stoletju: medtem ko se celo najpreprostejše epigrafsko gradivo, denimo seznami imen, začne pojavljati šele v začetku 6. stoletju,[42] je bil že do srede 5. stoletja pr. Kr. oblikovan tehnični prozni jezik, ki je bil v celoti primeren za izražanje
natančnih opažanj, teoretičnih razglabljanj in znanstvenih ugotovitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani