nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Rimljani so namreč slavili znamenite može tudi v pesmih na gostijah; zapise nagrobnih govorov so hranili v družinskem arhivu, v posebnem domačem svetišču pa posmrtne maske, opremljene z napisi; dejanja pokojnikov so zapisovali na nagrobnih napisih. Rimljani so torej imeli lastno podlago za biografijo, neodvisno od Grkov.
V grški književnosti najdemo zametke biografije najprej pri Herodotu v 5. stoletju pr. Kr. Herodot že kaže razne značilnosti kasnejše zvrsti: (pre)veliko težo pripisuje odločitvam oblastnikov kot vzrokom zgodovinskega dogajanja in po Homerjevem zgledu poudarja vrlino posameznikov (Grant 1995, 81); vodilne može, namreč Temistokla in Kserksa, najbolj izpostavlja od sedme do devete knjige.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani