nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Nekaj del se je ohranilo v samostanih v Italiji, Nemčiji in Angliji. Ponovno so ga odkrili šele v humanizmu, vendar ni bil preveč cenjen zaradi težkega jezika in sloga, ki prav tako odražata čas, v katerem je živel in se stopnjuje iz dela v delo; slog zaznamujejo disonance, "inkonciniteta", neobičajni izrazi in besedne zveze, asimetričnost, včasih kratkost, zgoščenost, elipse, brahilogije, zevgme, drugič stilistično preobilje s številnimi paralelizmi, hendiadioini in sinonimi, dostikrat pesniški kolorit s pesniškim besednjakom, metaforami, pa retorične figure, kot so aliteracije, antiteze in anafore, in končno poantirano zaostrene misli. Ta nemirni slog je postal Tacitov zaščitni znak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani