nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Slogovno je Salustij, spet podobno kot Tukidid, inovator. Jezikovno je segel tudi h Katonu; njegov jezik je tako pisan in poln arhaizmov; namesto da bi bil »mehak in gladko tekoč«, je živčen, mestoma odsekan, razburljiv in slikovit.
Zlasti z današnjega stališča presojanja zgodovinopisja je seveda mogoče Salustiju marsikaj očitati, vendar je njegovo delo izjemno in neprecenljivo prav zaradi njegove pionirske vloge; njegov odnos do obdelovane snovi, do resnice, je v zgodovinopisju njegove in predhodne (rimske) dobe pravzaprav edinstven, in čeprav ga je za kratek čas zasenčil Livij s svojo monumentalno in optimistično Zgodovino, je Salustij na svoje naslednike napravil močnejši vtis in bistveno bolj vplival na zgodovinopisno tradicijo, ki mu je sledila, kakor je razvidno tudi iz Kvintiljanove ocene, da je »Livij sicer primernejši za poduk dečkov, a da je Salustij večji zgodovinar«,[579] in iz Marcialove trditve, da je Salustij
pravzaprav kar začetnik rimskega zgodovinopisja: primus Romana Crispus in historia.[580]
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani