nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Prvo in najpomembnejše je Judovska vojna v sedmih knjigah (zelo nadroben opis omenjenega upora), ki najprej prikaže judovsko zgodovino od upora proti Antiohu Epifanu dalje, tako da se loti glavne teme šele na sredini druge knjige. Delo je najprej napisal v aramejščini (kot svarilo prebivalcem Vzhoda, naj se ne poskušajo več upirati rimski premoči), potem pa s pomočniki še v grščini; ohranila se je le grška različica. Virov v delu samem ne omenja, saj poudarja predvsem dejstvo, da je videl dogodke na lastne oči, vendar drugod (v avtobiografiji in spisu Proti Apionu) pove, da si je med dogajanjem sam delal zapiske, da je uporabljal uradne zabeležke Vespazijana in Tita (t. i. commentarii, gl. poglavje o Juliju Cezarju) in da mu je ponudil ustne informacije o manj znanih stvareh tudi Agripa II.[512] Za predvojno zgodovino se je nedvomno naslanjal tudi na Nikolaja iz Damaska (prijatelja cesarja Avgusta in Heroda Velikega ter avtorja obsežne
univerzalne zgodovine), iz katerega je veliko črpal tudi za svoje Judovske starožitnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani