nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Tako je njegov božanski duh zavračal človeške nasvete in se je raje odločil slediti nevarnim, toda najvišjim ciljem kot pa varnim, a neznatnim; v sodbah o sebi je rajši kot očimu verjel stricu, ki je bil Cezar, rekoč, da mu ni dovoljeno, da bi se zdel samemu sebi nevreden imena, za katerega je Cezar menil, da ga zasluži. Takoj po vrnitvi ga je konzul Antonij vzvišeno sprejel ‐ ne toliko iz prezira kot iz strahu ‐ in mu po tem, ko ga je spustil v Pompejeve vrtove, komajda naklonil nekaj časa za pogovor; kmalu se je začel celo zlobno pretvarjati, kakor da mu skuša Oktavij z zaroto streči po življenju, in s tem dejanjem se je sramotno razkril njegov nezanesljivi značaj. Pozneje je častihlepno divjanje konzulov, Antonija in Dolabela, izbruhnilo v brezbožno samovlado.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani