nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Preturo in kvesturo[455] je s čudovito odločnostjo in delavnostjo opravljal v Hispaniji ‐ bil je kvestor pod Veterom Antistijem, dedom našega Vetera, bivšega konzula in vrhovnega svečenika, očeta dveh konzulov in svečenikov, tako dobrega moža, kolikor je sploh mogoče doumeti človeško poštenost.
2,44 Ko je bil torej konzul, je prišlo med njim, Gnejem Pompejem in Markom Krasom do zveze za dosego oblasti,[456] ki je bila pogubna tako za Rim kot za svet in v različnih časovnih obdobjih nič manj za vsakega od njih samih. Pompejev razlog za sprejetje te odločitve je bil, da bi bila pod Cezarjem konzulom končno potrjena njegova dejanja v čezmorskih provincah,[457] ki so jim ‐ kot sem že prej omenil ‐ mnogi nasprotovali;[458] Cezar si je zanjo prizadeval, ker je uvidel, da bo povečal svojo slavo, če se umakne Pompejevi, in da bo okrepil svojo moč, če preusmeri nanj sovraštvo zaradi skupnega političnega vpliva; Kras pa je upal, da bo s pomočjo
2ompejevega ugleda in Cezarjeve moči pridobil prvenstvo v državi, ki ga prej sam ni mogel doseči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani