nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Tisti pisci so torej v svoje krajevne zgodovine morali vključiti tudi te pisane mitološke zgodbe. Tukidid pa si je izbral točno določeno zgodovinsko snov, v kateri je bil tudi sam udeležen, zato se mu je zdelo povsem neprimerno, da bi svojemu delu dodajal očarljive dramatične primesi, za razliko od prej omenjenih piscev se je odrekel tudi vsakršnemu zavajanju bralca; vodilo mu je bila korist za bralca, kakor je tudi sam zapisal v uvodu svoje zgodovine, namreč: »Pomanjkanje pravljičnih prvin v mojem delu za poslušalca najbrž ne bo posebej privlačno, a meni bo dovolj, če se bo zdelo koristno tistim, ki bodo hoteli jasno, natančno podobo preteklih dogodkov, ali prihodnjih, ki se v skladu s človeško naravo morajo ponoviti v enaki ali podobni obliki. Moje delo torej ni imeniten spis, s katerim naj bi osvojil trenutno poslušalstvo, temveč sem ga napisal kot pridobitev za vedno.«[381]
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani