nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Drugače je, če ubije mačko ali ibisa; če namreč ubije katero teh dveh živali, ga v vsakem primeru čaka smrt, naj je žival ubil namerno ali nenamerno, kajti tedaj se zbere množica ljudi, ki s storilcem opravi nadvse kruto, včasih celo ne da bi počakali na sojenje. [...]
Vraževerno spoštovanje teh živali je v srcih ljudi ukoreninjeno tako globoko, in tako goreče se vsakdo oklepa njihovega čaščenja, da je v času kralja Ptolemaja,[355] ko ga Rimljani še niso imenovali »prijatelj«,[356] prišlo celo do naslednjega pripetljaja: med obiskom delegacije iz Italije, ki so ji ljudje vseskozi izkazovali vso pozornost in so si v strahu prizadevali, da ji ne bi ponudili nobenega povoda za nezadovoljstvo ali celo za napoved vojne, je neki Rimljan ubil mačko; okrog hiše storilca se je zbrala množica ljudi, in čeprav je mož mačko ubil nehote, ga nič več ni moglo rešiti pred smrtjo, ne kraljevi odposlanci, ki jim je bilo naročeno, naj se zavzamejo zanj, ne strah
pred Rimom. In o vsem tem ne poročam na podlagi nečesa, kar sem slišal, temveč sem bil dogodku sam priča, ko sem bil v Egiptu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani