nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Ena najbolj tipičnih značilnosti grškega in rimskega zgodovinopisja vseh dob so bili govori (pa tudi pisma), ki so bili vedé in namenoma izmišljeni (vsaj v smislu navedbe avtentičnega besedila), kajti njihova funkcija je bila povezovalna, povzeli naj bi bistvo situacije in ponazorili pravo atmosfero, ki je ustrezala opisu dogodkov in jih dodatno osvetljevala.
Flavij Jožef, avtor Judovskih vojn in Judovskih starožitnosti (te se v naslovu navezujejo na Starožitnosti Dionizija Halikarnaškega), v svojih delih, ki so pisana po vzoru helenističnega zgodovinopisja, opisuje zgodovino svojega ljudstva v apologetskem tonu, kajti pojavi antisemitizma so stari toliko, kolikor je stara judovska diaspora. Jožef, ki je izviral iz stare svečeniške družine in je bil sicer goreč zagovornik judovske vere, je vendarle gojil prepričanje, da je Bog na strani Rimljanov, in je skušal grško govorečim bralcem predstaviti judovsko zgodovino v ugodni luči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani