nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Antipater (Lucius Coelius Antipater), o katerega družinskem ozadju je mogoče povedati le malo gotovega, je s svojim delom daleč prehitel sodobnike; posegel je po povsem novi literarni obliki, ki se je dokončno uveljavila in razvila šele s Salustijem, tj. zgodovinski monografiji, ki piscu omogoča bistveno bolj kritičen pogled na obravnavano snov kot analistični pregled dogodkov. To še posebej velja za preučevanje zgodovinskih virov, pri katerih se je Antipater očitno trudil »črpati le iz tistih virov, ki so [zgodovinsko] zanesljivi«.[303] V tem oziru bi lahko Antipatra označili za začetnika kritičnega zgodovinopisja, ki je bolj kot kateri koli pisec pred njim uveljavil »moderno« načelo, da mora biti zgodovinopisje usmerjeno predvsem k iskanju resnice.
Za svoje delo v sedmih knjigah je Antipater izbral zgodovino druge punske vojne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani