nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
V še enem obširnejšem fragmentu, ki je prav tako ohranjen pri Geliju (5,18,9), zaide Azelion v že značilno izokratski moralizem: zgodovino postavlja v funkcijo izobraževalne institucije, ki mora koristiti državi.
Fr. 2: »Letopis namreč ne more nikogar predramiti ali navdušiti za kakršno koli stvar; tistih živahnega, iskrivega duha ne more pripraviti do tega, da bi stopili v bran države, niti ne omahljivcev, da bi se polotili kake zgrešene zadeve. Pisanje o tem, med čigavim konzulatom se je kaka vojna začela in med čigavim končala, ter o tem, kdo je po končani vojni slavil triumf, ali pa obnavljanje dogodkov, ki so se odvijali med vojno ‐ pri tem pa ne omeniti morebitnih senatskih odlokov ali zakonov in ne pojasniti razlogov za vojno ‐, namreč ni pisanje resne zgodovine, temveč pripovedovanje otroških pravljic.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani