nova beseda iz Slovenije

Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:





Vprašanje pisne in ustne preoddaje je tesno povezano s t. i. »homerskim vprašanjem«, ki je skupno poimenovanje za naslednja, še ne povsem rešena ugibanja: kdaj, kje in kako sta pesnitvi nastali; kako sta se izročali potomcem; ali sta delo istega avtorja; ali je vsaj vsaka zase delo enega avtorja ali pa sta obe konglomerata; ali je res živel človek po imenu Homer ali pa je bila to morda bratovščina pesnikov homerjev. V antiki (še v Herodotovem času, ne pa denimo v Aristotelovem) so Homerju, ki je bil že od vsega začetka najbolj občudovan pesnik, sprva pripisovali kar ves epski opus vključno s cikličnimi epi. V 3. stoletju pr. Kr., ko so se začeli ‐ dokaj neenotni ‐ rokopisi zbirati v aleksandrijski knjižnici,[8] so začeli učenjaki epa filološko preučevati, kritično urejati in komentirati.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA