nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Seveda se najdejo tudi nedoslednosti in protislovja, saj je Aristotel, kot rečeno, svoje teorije ves čas razvijal, pa tudi drugi so jih še urejali po njegovi smrti. Nekateri spisi od zgodnjega 3. stoletja pa do zgodnjega 1. stoletja pr. Kr. sploh niso bili znani, tako da so imela njegova dela zunaj ozkega kroga peripatetične šole dolgo le posreden vpliv, torej skozi posredovanje učencev.
Te spise lahko po vsebini razdelimo na pet področij: 1. logiko (te Aristotel ni imel za samostojno znanost, temveč za metodo, ki jo lahko uporabimo pri vsaki znanosti); 2. naravoslovje (matematiko, nebesno mehaniko, fiziko, meteorologijo, biologijo, anatomijo, psihologijo ipd.); 3. »prvo filozofijo« ali teologijo (Metafizika); 4. estetske spise, kamor sodi Poetika, in 5. etične spise ali spise o človeku kot socialnem bitju, kamor sodita Etika in Politika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani